Zjutraj se mi je, tako kot vsako jutro, pogled ustavil na Bocu. Bil je nenavadno blizu. Za njim so bili poseben odsev. Nisem si mogla kaj, da ga ne bi fotografirala. Ob 6.30 uri se nisem niti upala pomisliti, da bi danes se stala na njegovem vrhu.
Kako lepo je, ko te izbezajo iz ustaljene rutine. Ugotovila sem, da ni prepozno, ce priem domov ob 16.00. Se vedno je dovolj casa, da nekaj naredim za sebe.
Na vrhu se je ponujal pogled na Kamniske Alpe. Imam odlicen fotoaparat - Finepix, a mi jih ni dovolj priblizal. Se malo prej so bile obsijane z zadnjim vecernim soncem.
Zadnji pogled na obzorje, preden se je stemnilo. Drevesa nizje v dolini imajo brste ze zelo napete in vsak cas bodo pocili. Takrat bo gozd v nekaj dneh ozelenel. Sedaj pa je lep prav zaradi tega, ker se vidijo debla, veje in vejice v vsej svoji raznolikosti. Si ze mislim, kak bo moja frendica srecna, ko bo vidla, da sem hodla med tednom.
Zjutraj se mi je, tako kot vsako jutro, pogled ustavil na Bocu. Bil je nenavadno blizu. Za njim so bili poseben odsev. Nisem si mogla kaj, da ga ne bi fotografirala. Ob 6.30 uri se nisem niti upala pomisliti, da bi danes se stala na njegovem vrhu.
9 comments:
tudi jaz sem vesel in ponosen, čeprav bi bil še bolj vesel, če bi bil včeraj sposoben iti zraven. Verjamem pa, da bo še prišla takšna priložnost.
bravo, mati! Jaz sem tudi imela pobožne želje za včeraj, ampak zaradi znanih razlogov nekako nimam časa ...
Zdaj cakam samo se na metatrona, da bo poleg pubeca ocenil fotke.
Pol pa se cakam, kaj bo rekla moja frendica, ko sem bla tako pridna.
Vazno je, da je volja. Bluetooth, bos pa sel drugic, samo skoda res za vceraj, je mel Srecko za tebe eno veliko cokolado.
Pa ti si ja največja legenda. Zjutraj še pobožne želje, vmes Ljubljana, zvečer pa še energija za 6oo višinskih metrov. (kolk si že ti stara?)
Bravo!
No, zdaj pa sem zadovoljna, moja frendica me je pohvalila. Zdaj bom pa to se veckrat prakticirala.
O mojih letih pa kar tiho. Vceraj sem prisla na vrh v 51 minutah. No, dol sem tudi malo pretiravala, zato pa danes rahlo "krumpam".
Frendica, ko bos pri volji, greva pa rekord rusit.
jaz pa se vama pridružim, pa čeprav bom moral iti za vama po vseh štirih, ker imata tolko kondicije in energije, pa upam, da je bo še kaj ostalo!?
Ni blema, vsi so dobrodosli.
Rekord je res dober, se ga pa da z malo treninga tudi zrusiti.
Po drugi strani pa ni toliko pomembno, v kolikem casu kam prides. Vazno je, da se odlocis in preprosto - gres.
Evo mene na netu... ma sem mel zadnje dni v tednu nekaj službenih obveznosti zaradi katerih sem šele ob večeru (že kar ponoči pravzaprav) prišel domov. Včeraj se moram pa pohvalit, da sem bil cel dan v planinah (zaenkrat sem preveč len, da bi dal to na svoj blog :)... ampak sem bom)
Ocena fotk? Fotke so super!!!... Ampak še bolj kot to, je pa pohvalno kje si jih naredila!!! Bravo... js bom moral tudi malo med tednom na šprancir...
PS: moramo "pazit" mi malo s temi rekordi :) ... če ne bomo samo "trpeli" v hribih :)
Rekord razumi kot povabilo. Ni tako, kot izgleda. Je pa res, da je vcasih dobro takole zastartat, kot sta vidva zadnjic z nadangelco.
Post a Comment