Saturday, March 29, 2008

Jej, jej, al bom zmogla...


Ti dve fotki sta dodani v ponedeljek - dokaz za nas uspeh.

Danes, v soboto, sem posnela veliko lepih fotk na bistriškem teku, ki pripovedujejo zgodbo o dobri volji, sportni druzbi in naporu. Priprave so bile kratke, zato pa toliko bolj resen sklep, da se bomo drugo leto treningov lotile malo prej.
Ksenija, Marjeta, Ksenija so tekmovale v kategoriji A.
Jasmina, Nina in Katja so še ena mlada trojka.
Ivana, Stanka in Marjetka malo starejša štafeta iz B kategorije.
Ne more se veliko vrtcev pohvaliti s tako športno ekipo, kot se lahko naš.
Pred tekom smo se ogrele in raztegnile mišice, da ne bi imele kasneje težav.
Na štartu je bilo nekaj nervoze, ki pa je splahnela takoj, ko je počila startna pištola. Zanjo ni bilo več časa, začel se je boj s samim seboj. Ko smo trenirale, nas nihče ni preganjal, zato smo imele zelllo umirjen tempo. No, danes je bilo malo drugače.
Čeprav sem vsem govorila, da se ne smemo zagnati, sem naredila prav to. Kako ne bi, ko pa so me snemali, pa fotkali, pa drli so se moje ime... Ko jih nisem vec slisala, se je tudi korak upočasnil. Slišala sem le še moje dihanje, ki je bilo vedno bolj GLASNO. Jej, jej, al bom zmogla do konca?! Seveda moram, kaj pa si bodo mislili. Pa sem zmogla, pa smo vse zmogle. BRAVO PUNCE, PRAVE SMO!

3 comments:

Bluetooth said...

čestitke in kapo dol. Prihodnje leto pa potrebujete samo še kakšnega sponzorja in moško navijaško ekipo za vzpodbudo, pa boste na vrhu.

nadangel said...

res, prave ste, čestitke vsem!

Metatron said...

bravo... sploh pa bravo, da se ti je dalo potem drug dan še na Raduho vzpenjat :)