Na začetku današnje dooolge poti, smo ugledali prvi čudež-pajkovo mrežo, ki sta jo jutranja rosa in zgodnji sončni žarki takole obarvali z mavričnimi barvami.
Še en čudež. 
Naš cilj je v daljaaaviii...
...pot pa se še kar vleeeče...
...končno je tu koča. Vsi se presenečeno zazremo v dim, ki se vije iz dimnika.
Topli čaj smo si točili samo iz naših termosk.
Še zadnji vzpon med borovci. "A je še daleč?"
Ta vrh smo si pa res zaslužili.
11 comments:
Ja, pohvale predvsem tebi, da si zbrala moč in že postala to, kar smo pregurali včeraj. Včeraj sem res dobila nov No.1 v smotanih turah. Komarča nikakor ne drži več glavnega mesta. Tam vsaj kam prideš. Tu pa ... no, ja, po desetih urah pa že nekam prideš. Začuda me danes nič ne boli ... upam, da tudi vas, dragi sopotniki, ne ... je pa bla vsaj dobra družba, to pa tudi šteje!
Nisem mogla, da ne bi vsaj v telegrafskem stilu napisala in objavila nekaj fotk.
Z vami mi je bilo neizmerno lepo, predvsem mi se vedno v usesih odzvanjajo salve smeha po pubecovih pripombah.
Ja, tudi jaz sem to še včeraj študirala, kak v elementu je bil. Super je blo ... kljub naporu :).
no jaz pa končno spet čutim noge :)... ni najbolj prijetno :)
Meni je šele sedaj ratalo zadevo postat na blog :) .
Svaka čast nam vsem.
aja še to: na 6 fotki poglej mojo levo nogo oziroma čevelj (kot da bi imel plavutko gor :) )
Sori za vse muke, ki ste jih preziveli vceraj!!!
Sele sedaj sem ugotovila, da Luce lezijo na 522 m n. v., kar pomeni, da smo vceraj premagali nic manj kot 1540 m. To je noro veliko, ce pomislim se na popolnoma zimske razmere in dooolg pristop do gore.
Zjutraj sem kar s strahom prizgala mobija. Malo sem pricakovala, da me bo cakal kak SMS o tem, kak se kdo ne more vstat, kak so kolena totalno odpovedala, kak sem kriva za "muskelfiber"... Pa nic od tega.
Zdaj se sele zavedam, zakaj sem sinoci, kljub totalki, spravla skup se objavo posteka. Bala sem se danasnjega odziva. Pa je na sreco POZITIVEN!!!
SMS-a nisi dobila, ker js nimam telefona :) :) ... ne sej ni blo neke take sile... do 12-tih sem še čutil malo noge, sedaj pa nič več.
ne se bat, skalca. itak smo sami rinli naprej ... mene ne boli nič, samo ta presneta kolena me iz pohoda v pohod bolj zajebavajo ... bo treba zamenjat garnituro :)
Ej, nadangelca.. o kaki garnituri govoris?... Ne stekam te!?
Ja, koleni bom morala menjat, ne?! Kaj si se bala, da mislim družbo zamenjat? To pa že ne ...
Ful si me prestrašla. Meni je z vami bogovsko.
Post a Comment