Iz megle skozi meglo na Boč

 Čudovite vodnice na poti. Rdeči obroček in belo oko, nas varno pripelje gor na goró.

 Imava le en nahrbtnik in samo za štiri skodelice čaja.

 Kam pa zdaj? Na vrh ali v kočo?

 Gozd je v vseh letnih časih skrivnosten, najbolj pa takole na meglen zimski dan.

 Šele proti vrhu stolpa je bilo videti ostanke snežne ujme. Sneg je delal haljico.

 Snežena pravljica, ki jo v dolini le upaš.

 Zameti so več kot meter visoki. Sonce se na trenutke sramežljivo odkriva.

 Donačko goro v ozadju lahko le slutiš. Sama na vrhu, Jože me čaka pod stolpom.

Ustaviva se še malo, da ne bova prehitro v dolini.

Debela peč je odlična za zimski obisk gora

 Tri vzgojiteljice na zimski turi, juhuhu.

 Jože skrbi za tempo, ki ustreza vsem udeleženkam in udeležencem.

 Od tu naprej pa samo še uživanje.

 Končno mi je uspelo fotografirati četico, preden pohiti naprej.

 Pogled na Triglav v ozadju je impozanten.

 Pokljuške gore se sončijo v januarskem soncu.

 Prvi v koloni včasih počaka zadnjo.

 Jelka in Gelca ob kratkem počitku.

 Poldka in Gelca, potem, ko smo dobili kozarček gemaja iz Gelcinega nahrbtnika.

 Vili in Branko.

 Silva in Jože

 Matej

 Bernarda

 Vlado in Rajko

 Marjeta

 V ospredju Marjana, zadaj Jelka in Ivek.

 Bernarda, Vlado, Rajko, Anita, Ivek

Skupna fotografija zadovoljnih slovenjebistriških pohodnikov.

Boč ni eden, Bočev je več

Premagani predsodki - dokaz, ne bojim se je več, čudovite lepotice na gozdni poti.

Ob 60-letnici vrtca na Triglav

Seveda nismo šli na Triglav z majhnimi otroki, ampak zaposleni. Naša skupina se je obogatila in na koncu štela 11 udeležencev. Vsi skupaj smo tvorili šopek posebnih doživljajev.
Ekipa z manjkajočim članom, ki se nam je pridružil zjutraj.
Takole smo bili zjutraj povabljeni na kavico k našim "lancmanom".
Naš "gams".
Trije "tamladi" so naredili Mali Triglavček.
Spopadli smo se z jeklenicami in klini.
Tam, kjer ni jeklenic, pa pridejo v poštev oprimki.
Malo si spočijemo...
Izgleda kar strmo.
Ob odmoru nam naš Tone Škarja razkazuje in poimenuje orientirje.
Tone se je "strokovno" pripravil na krst.
Tamladi s Tonetom Škarjo.
Vrtec ob 60-letnici s Tonetom Škarjo.
Moški s Tonetom Škarjo.
Gasilska fotka z vrha.
Na poti smo srečevali številne živali.
Zvečer je Magda organizirala karaoke in pogovor o doživljajih.
Hitro smo se zbrali za skupno fotko pri Jezeru v Ledvici.
Tonetova fotka Jezera iz Ledvice.
Dvig proti Štapcam in pot čez Planino Jezero nazaj do avtomobilov.

Begunjščica je za pogumne in vzdržljive...

Po vožnji s sedežnico smo kar "padli" na Zelenico. Takole smo se prvič ustavili ob pogledu na novo postavljeno planinsko kočo.
Pot se je vedno bolj ožala, pa smo se vseeno pogumno spopadali tudi z jeklenicami.
V ključih smo se ponekod tudi spustili, nakar smo se morali hitro zopet dvigniti.
Roblekov dom pod Begunjščico nam je nudil čudovite poglede na drugo stran, proti Bledu in Stolu.
Na vrhu se okrepčamo in orientiramo glede na orientirje in zemljevid.
Takle prijeten kupček nas je bil.
Po zelllo strmi Kalvariji smo se spustili na planino Preval.
Čeprav naporno, smo se zabavali.
Ves čas nas je spremljalo sonce.
Še poziranje za našo kroniko.
Takole se Bornova pot preko tunelov zaključi na Ljubelju.