Ob 60-letnici vrtca na Triglav

Seveda nismo šli na Triglav z majhnimi otroki, ampak zaposleni. Naša skupina se je obogatila in na koncu štela 11 udeležencev. Vsi skupaj smo tvorili šopek posebnih doživljajev.
Ekipa z manjkajočim članom, ki se nam je pridružil zjutraj.
Takole smo bili zjutraj povabljeni na kavico k našim "lancmanom".
Naš "gams".
Trije "tamladi" so naredili Mali Triglavček.
Spopadli smo se z jeklenicami in klini.
Tam, kjer ni jeklenic, pa pridejo v poštev oprimki.
Malo si spočijemo...
Izgleda kar strmo.
Ob odmoru nam naš Tone Škarja razkazuje in poimenuje orientirje.
Tone se je "strokovno" pripravil na krst.
Tamladi s Tonetom Škarjo.
Vrtec ob 60-letnici s Tonetom Škarjo.
Moški s Tonetom Škarjo.
Gasilska fotka z vrha.
Na poti smo srečevali številne živali.
Zvečer je Magda organizirala karaoke in pogovor o doživljajih.
Hitro smo se zbrali za skupno fotko pri Jezeru v Ledvici.
Tonetova fotka Jezera iz Ledvice.
Dvig proti Štapcam in pot čez Planino Jezero nazaj do avtomobilov.

Begunjščica je za pogumne in vzdržljive...

Po vožnji s sedežnico smo kar "padli" na Zelenico. Takole smo se prvič ustavili ob pogledu na novo postavljeno planinsko kočo.
Pot se je vedno bolj ožala, pa smo se vseeno pogumno spopadali tudi z jeklenicami.
V ključih smo se ponekod tudi spustili, nakar smo se morali hitro zopet dvigniti.
Roblekov dom pod Begunjščico nam je nudil čudovite poglede na drugo stran, proti Bledu in Stolu.
Na vrhu se okrepčamo in orientiramo glede na orientirje in zemljevid.
Takle prijeten kupček nas je bil.
Po zelllo strmi Kalvariji smo se spustili na planino Preval.
Čeprav naporno, smo se zabavali.
Ves čas nas je spremljalo sonce.
Še poziranje za našo kroniko.
Takole se Bornova pot preko tunelov zaključi na Ljubelju.

Na Peco vodi več poti

Tokrat smo šli po knipsovi poti, ki jo naš Sonček zelo dobro pozna. Dragi Sonček, hvala ti za ta dan! (tudi tistim, ki so ti pot pokazali)Prvi počitek je bil na razgledni točki, ki nam odpira pogled na Raduho...

Na vrhu je vedno noro ... občutek na pogled v dolino je nepopisen.
Pot je ponekod na novo trasirana. Vedno znova sem hvaležna markacistom, ki namenijo veliko svojega prostega časa za to, da hodimo brez skrbi.

Skok v Črno Goro....

... ob njihova čarobna jezera, ...... na njihove čudovite travnike,...
... k njihovim prijaznim domačinom,...
... blizu njihovih mogočnih gora,...
... na čisto turkizno morje, ...
... k vznemirljivim izzivom Tare ,...
... k njihovim izkušenim skiperjem,...
... med črnogorske vzgojiteljice,...
... na ogled podvigov njihovih prednikov...
in na sproščujočo plovbo po Skadarju.
Bilo je nepozabno in neponovljivo.

Zelnarci, Kopica Tičarci in nazaj čez Lepo špičje

Na enem izmed vrhov Špičja. Jezero v Ledvici z druge strani.

Kot na Luni.

Redko je v gorah tako soparno, kot je bilo ta dan. V zraku je bilo čutiti napetost pred nevihto. Ponoči je zapadlo nekaj snega na Triglavu in Razorju... Mi pa najprej na Veliko Zelnarco po brezpotju, nato še Mala Zelnarca...
Takole se odstira pogled na Jezero v Ledvici.
Zadaj se bohoti Kopica, ki nas je s prepadnostjo vse presenetila.
Pred spustom do Dvojnega jezera, smo osvojili še Malo in Veliko Tičarco.