Čudovite vodnice na poti.
Rdeči obroček in belo oko, nas varno pripelje gor na goró.
Imava le en nahrbtnik in samo za štiri skodelice čaja.
Kam pa zdaj? Na vrh ali v kočo?
Gozd je v vseh letnih časih skrivnosten, najbolj pa takole na meglen zimski dan.
Šele proti vrhu stolpa je bilo videti ostanke snežne ujme. Sneg je delal haljico.
Snežena pravljica, ki jo v dolini le upaš.
Zameti so več kot meter visoki. Sonce se na trenutke sramežljivo odkriva.
Donačko goro v ozadju lahko le slutiš. Sama na vrhu, Jože me čaka pod stolpom.
Ustaviva se še malo, da ne bova prehitro v dolini.
No comments:
Post a Comment