Saturday, September 13, 2008

Na Eiger po klasiki

Prvi pogled na ledenik Eismer, ko se z vkalom ustaviš v tunelu. Jutri ga bom že prečila. V ozadju je videti kočo Midlelegehütte, ki je izhodišče za Eiger.
Vzpon naMünch je najboljša izbira za aklimatizacijo, ki olajša pot na Eiger. Na začetku je še trda skala...
....kmalu pa je potrebno nadeti dereze in se navezati. Bo pa zato jutri in pojutrišnjem lažje, ko bo šlo zares. Eiger, še malo, pa se bova videla od blizu. Se že veselim!Vrh je osvojen, v ozadju že vabi greben Eigarja. Od tukaj izgleda vse zelo preprosto. Ni videti tistih hribčkov, ki jih moraš preplezati na poti z vrha Eigerja.
Takole izgleda ledenik od blizu. Ves čas je bilo pogorje Eigerja nad nama. Jutri bom ledenik gledala z višine.
Pocitek pred jutrijsnjim dolgim vzponom po grebenu Eigerja. Večerne meglice so prekrile dolino. Tu zgoraj si sam s seboj. nepopisno lep občutek, ko zmoreš... Misli se vrtijo okoli jutrišnjega vzpona na Eiger.
Med plezanjem in hojo po grebenu Eigerja je čas tudi za razglede in fotkanje. Na vsaki strani je zelllo zračno.


Vrh Eigerja je osvojen, čaka naju še dooolllg spust. Kaj spust - sem mislila, da bo res tako, pa se je bilo potrebno še kar nekajkrat povzpeti na vrhove, na poti do koče. Za menoj je Münch.Še pogled nazaj na Eiger, na prehojeno in preplezano pot. Noro, noro in še enkrat n.... Ej, fajn je, ko doživiš tak vzpon. Po trinajstih urah in pol se je prilegla juhica.

2 comments:

sonček said...

Tu so komentarji nepotrebni. Občudujem te, da to zmoreš! Je pa res pravljica to gledat na fotkah, resnica pa verjetno ni tako pravljična.
Ćestitke obema!

Skalca said...

Ej, dobrodošel Soncek. Se vidi, da je zopet čas za blogece. Me ma, da bi vse podvige letošnjega poletja takole počasi naložila.