... kadar ne grem kam višje. Tokrat je voda bogato tekla po koritu Bistrice. Vlaga in neonesnaženo okolje omogočata življenje mnogim živalim, ki jih ponekod ne srečamo več. Močerad s fotke se je sramežljivo skrival v podrastju, le s težavo sem ga ujela. Vso pot lahko opazujemo delo narave in človeka. Pred kratkim so posekali mogočne bukve, ki so skrbele za to, da zemlja ne drsi proti strugi.Ostanki mlinov in žag počasi prerašča grmovje. Še nekaj let nazaj je bilo videti več. Zadnja fotka prikazuje enega najlepših predelov vintgarja, ko je soteska ozka in voda divje buči.
No comments:
Post a Comment