Sprememba načrta.. načrt ostane

Zaradi vremenske napovedi se je število pohodnikov zelllo skrčilo in še dobro... Med vožnjo nas je že strašil dež, zato smo na Vasi spremenili načrt in se namesto na Uršljo, odpravile na obilen zajtrk k sončku... (Kako prikladno ime za tak dan!)
No, pa se je vreme le naredilo in smo uspele na Remšnik in nazaj.
Pot smo izkoristile za kratek pogled na preživetje v naravi. Fotke povedo naše občutke ob poskušanju trpotca (ima okus po gobah), kozje brade (ni slabo...), pa še takih rastlin, ki so baje plevel. Ej, to pa je volja, da probaš.

Po celodnevnem delu...

...še vedno vidim lepoto večerne zarje.

Čudim se naravi ...

...ki me vedno znova preseneča.

So inštruktorji rekli...

... da smo vsi opravili izpopolnjevanje za vodnike PZS. Ni bilo tako lahko, kot je videti na prvi pogled. Do Žigartovega vrha smo morali delno po brezpotju, spuščali smo se čez skalovje pri slapu Skalca in se učili nuditi prvo pomoč.

Ko se ne bojim več ...

... kač, sem rešena še enega predsodka.

Pomlad tudi na Peci

Rožice so komaj čakale, da

skopni sneg in lahko pokažejo svoje cvetove.

Skale so dovolj tople, da je plezanje

užitek. Preverjeno dobra je zavarovana pot na Peco.

Pomlad prihaja na Peco...

... čeprav se ji zima še močno upira. Rožice komaj čakajo, da poženejo cvete v vsej svoji lepoti.

Skale so že tople in novo urejena zavarovana pot na Peco je preizkušena. Po njej kar "padeš" na vrh.

Na prvi pogled ...

... je kolo najbolj pripravno prevozno sredstvo. Ko pa sam sedeš nanj in brcas 40 - 50 km za pred večerjo, si hitro drugačnega mnenja.
No, ni čisto tako. Po skrbni pripravi, je najlepše to, da ne hitiš mimo lepot, ampak jih skušaš ujeti v trenutke.
Kras, zgodba še ni končana, če ne prej, jo nadaljujem drugo leto.

Pliskina pot...

... vodi po neokrnjeni naravi Krasa. Zelo preprosto je slediti označbe. Slediš le ovčki pliski in že si na poti med suhimi zidovi, ki služijo za delovne poti.